Ovie zemji zabeležaa najgolem pad na realnite plati vo poslednite pet godini

Realnite plati se namalija za rečisi 2 otsto vo evrozonata pomeѓu početokot na 2021 i početokot na 2026 godina, no vlijanieto vrz kupovnata moќ na rabotnicite značitelno variraše niz cela Evropa.KOVID-19, ruskata invazija na Ukraina, vrtoglavoto zgolemuvanje na cenite na energijata, rekordnata inflacija i drugi faktori vlijaeja na platite niz cela Evropa.Zgolemenite trošoci za život silno gi pogodija milioni evropski domaќinstva.Realnite plati, koi ja zemaat predvid inflacijata, se namalija vo edna tretina od analiziranite evropski zemji vo tekot na pette godini do početokot na 2026 godina, objavuva „Euronjuz biznis“.Spored „Perspektivite za vrabotuvanje 2026“ na OECD, koi opfaќaat 27 evropski zemji, no ne site členki na EU, realnite plati kumulativno se namalija vo devet zemji pomeѓu prvite kvartali od 2021 i 2026 godina.„Realnite plati prodolžija da bidat pogodeni od krizata so trošocite za život od 2022-2023 godina duri i vo prviot kvartal od 2026 godina“, izjavi za „Euronjuz biznis“ Andrea Basanini, urednik na „Perspektivite za vrabotuvanje“ na OECD.Toj, isto taka, istakna deka zakonskite minimalni plati vo golema mera gi sledele cenite.Realnite plati vo Italija se namalija za poveќe od 6 otsto.Italija zabeleža najgolem pad, pri što realnite plati se namalija za 6,1 otsto. Ronald Jansen, poranešen glaven ekonomist na Evropskata konfederacija na sindikati (ETUK) i Sovetodavniot komitet na sindikatite (TUAK), reče deka faktot što rabotodavcite sistematski gi odložuvaat novite dogovori, kako i slabeenjeto na pregovaračkata pozicija na sindikatite, pridonele za padot na realnite plati vo Italija.Češka i Švedska zabeležaa pad od 5,8 otsto i 4,8 otsto soodvetno. Realnite plati se namalija za 2,1 otsto vo Danska i 2 otsto vo Španija. Niz celata evrozona, tie se namalija za 1,8 otsto vo tekot na periodot.Slovačka, Finska, Irska i Švajcarija, isto taka, zabeležaa mal pad pomeѓu 0,7 otsto i 1,4 otsto.