Vo koi evropski zemji rabotnicite najmnogu se plašat za svoite rabotni mesta?

Novo istražuvanje pokažuva dlaboki neednakvosti na evropskite pazari na trudot: Dodeka nekoi rabotnici se borat da najdat stabilna rabota, drugi sè poveќe izbiraat dobrovolno da rabotat pokratko rabotno vreme.Iako fleksibilnoto rabotenje često se pretstavuva kako eden od najgolemite uspesi na sovremeniot pazar na trudot, za milioni Evropejci toa ne e prašanje na izbor, tuku na neophodnost. Spored Eurofound, evropskata agencija za istražuvanje na uslovite za život i rabota, rečisi eden od edinaeset rabotnici vo Evropskata Unija e vo kategorijata na takanarečeno prinudno nestandardno vrabotuvanje, što znači deka rabotat so privremeni, skrateno rabotno vreme ili drugi nesigurni dogovori bidejќi ne možat da najdat stabilna rabota.Iako udelot na vakvite rabotnici na nivo na Evropskata Unija malku se namali vo poslednite dvaeset godini, od 11 procenti vo 2006 godina na okolu devet procenti vo 2024 godina, prosekot krie golemi regionalni razliki što otkrivaat dlaboki strukturni problemi na poedinečnite pazari na trudot.Mediteranskite zemji se na vrvotNajizrazeniot problem e zabeležan vo zemjite od južna Evropa. Italija e na vrvot na listata so rečisi edna pettina od vrabotenite koi rabotat so privremeni ili kratkoročni dogovori protiv nivna volja. Vo isto vreme, toa e zemjata što zabeleža najgolem rast na vakvite formi na vrabotuvanje vo Evropskata Unija od 2006 godina. Španija e vednaš zad nea, kade što 17 procenti od vrabotenite rabotat vo nesigurni uslovi, dodeka Kipar, Portugalija i Grcija isto taka beležat dvocifren udel.Sprotivno na toa, najniskite stapki na nesigurno vrabotuvanje se registrirani vo grupata zemji od Centralna i Istočna Evropa koi se priklučija na Evropskata Unija vo poslednite decenii. Hrvatska, Avstrija, Germanija, Danska, Holandija i Irska se naoѓaat pomeѓu ovie dve krajnosti, so relativno stabilni pazari na trudot i udel od četiri do šest procenti.Profilot na rabotnicite vo nesigurno vrabotuvanje, isto taka, pokažuva jasni šemi. Spored Eurofound, tie najčesto se fizički rabotnici so ponisko nivo na obrazovanie, dodeka ženite se značitelno poveќe izloženi na vakvi formi na rabota od mažite. Najgolemite rodovi razliki se prisutni vo Francija i Germanija.