Čuvani vo logori polni so bolesti, a potoa umirale od glad i zima na surov marš: Kako živeat denes Indijancite Čeroki koi pretrpele brutalna sudbina (foto)

Kolonizacijata i teritorijalnata ekspanzija na Soedinetite Amerikanski Državi ostavi dlabok i tragičen beleg vrz istorijata na domorodnite narodi, a surovata sudbina na vojnite, progonstvoto i gubenjeto na tatkovinata ja spodelija golemi pleminja kako što se Siuks, Apači i Čeroki. Iako Čerokite bile priznati kako edno od „Pette civilizirani pleminja “ poradi nivnoto uspešno usvojuvanje na evropskite zemjodelski metodi, pismenost i način na život, toa ne gi spasilo od surovata politika na Vašington. So donesuvanjeto na Zakonot za preseluvanje na Indijancite vo 1830 godina, započnala nivnata golgota. Tragedija po patekata na solzite Vo tekot na 1838 i 1839 godina, pod zakana so oružje, amerikanskata armija nasilno proterala poveќe od 16.000 členovi na plemeto Čeroki od nivnite vekovni ogništa na jugoistokot od zemjata. Semejstvata bile isfrleni od svoite domovi bez pravo da nosat osnovni sredstva za život, topla obleka ili hrana. Pred da bidat prinudeni da marširaat, tie bile drženi so meseci vo nehumani i prepolni koncentracioni logori kade što vladeele infekcii. Sledeše surov marš od nad 1.500 kilometri do teritorijata na denešna Oklahoma niz kal, sneg i ekstremna zima. Mnogumina odea sosema bosi po mrazot, a vojnicite čestopati ne dozvoluvaa duri ni kratki zapiranja za dostoinstven pogreb na počinatite. Poradi glad, bolesti i smrznuvanje, pomeѓu 4.000 i 5.000 luѓe zaginaa na ovaa pateka od solzi, pretežno deca i stari lica, što pretstavuvaše četvrtina od celoto naselenie vo toa vreme. Ovoj nastan e zabeležan kako eden od najstrašnite primeri na etničko čistenje. Slična sudbina gi snašla i pleminjata od Golemite Ramnini, koi bile prinudeni da se preselat vo osiromašeni rezervati otkako bil zadušen nivniot voen otpor. Tamu bila sprovedena agresivna kulturna asimilacija – decata bile oddeleni od svoite roditeli i odneseni vo državni internati kade što bile strogo kaznuvani ako go zboruvale svojot majčin jazik ili gi praktikuvale svoite običai. Sovremen suverenitet i ekonomska moќ I pokraj istoriskite nepravdi, Čerokite denes pretstavuvaat najgolemata grupa meѓu 574 oficijalno priznati domorodni pleminja vo Soedinetite Amerikanski Državi. Nivniot narod poveќe ne e edinstven administrativen entitet, tuku e organiziran preku tri federalno priznati zaednici: Nacija Čeroki – So sedište vo Talekua, Oklahoma, ova e najgolemoto pleme vo SAD so nad 450.000 registrirani členovi, a nivnata jurisdikcija vklučuva 14 okruzi. Obedineta Kitova grupa na Indijancite Čeroki – Isto taka locirana vo Oklahoma, sobira okolu 14.000 členovi. Istočna grupa na Indijancite Čeroki – Smestena vo Severna Karolina na graničnata teritorija Kvala i broi poveќe od 10.000 luѓe koi živeat vo rezervatot. Sovremenite plemenski vladi upravuvaat so budžeti izmereni vo milijardi dolari. Namesto direktna raspredelba na pari na poedinci, se planira sredstvata da se nasočat kon infrastruktura, ekonomija i obrazovanie . Preku korporacijata „Čeroki Nejšn Bizness“, koja uspešno raboti vo oblasta na gradežništvoto, vladinite dogovori i kazino-turizmot, plemeto stana eden od najgolemite ekonomski dvigateli i rabotodavci na svoite teritorii, obezbeduvajќi rabota za približno 11.000 luѓe. Zdravje, obrazovanie i začuvuvanje na identitetot Finansiskata nezavisnost ovozmoži formiranje na eden od najmodernite i najgolemite avtonomni zdravstveni sistemi na indiskite teritorii, koj obezbeduva besplatni medicinski uslugi za site registrirani členovi. Vo oblasta na obrazovanieto, plemeto samostojno finansira mreža od javni učilišta, kulturni centri i univerzitetski fondovi za stipendii. Glavniot predizvik i prioritet vo 21 vek e borbata protiv isčeznuvanjeto na majčiniot jazik. Specifičnoto pismo, koe e izmisleno vo 19 vek od strana na genijalniot poglavar na Sekvoja, denes intenzivno se revitalizira preku specijalizirani gradinki i jazični učilišta kade što decata go učat jazikot na svoite predci od rana vozrast. Bogatoto nasledstvo i istoriskoto nasledstvo se začuvuvaat i prezentiraat na javnosta preku rabotata na našite sopstveni muzei i kulturni nastani. Sovremenite Čeroki živeat kako modernite Amerikanci – tie se obrazuvaat vo sredni učilišta, vozat avtomobili i živeat vo moderni kuќi, uspešno integrirani vo ekonomskite tekovi na Soedinetite Amerikanski Državi. Sepak, pravno gledano, tie zadržuvaat specifičen status i dvojno državjanstvo, so što gordo go čuvaat svojot plemenski suverenitet, kulturniot identitet i političkata avtonomija. The post Čuvani vo logori polni so bolesti, a potoa umirale od glad i zima na surov marš: Kako živeat denes Indijancite Čeroki koi pretrpele brutalna sudbina (foto) appeared first on Vo Centar.