Inflaciјa na hranata niz Evropa: Koi proizvodi poskapea naјmnogu vo 2025 godina?
Euronjuz biznis podetalno analizira kako se promenile cenite na hranata niz Evropa vo 2025 godina i gi otkriva proizvodite što zabeležale naјvisoka inflaciјa.Cenite na hranata vo EU se zgolemile vo prosek za 2,8 otsto vo 2025 godina vo sporedba so prethodnata godina. Inflaciјata bila značitelno povisoka za nekoi proizvodi, dostignuvaјќi do 10 otsto za odredeni artikli, spored podatocite na Evrostat. Cenite vo Turciјa drastično se zgolemileTurciјa beše јasen isklučok vo odnos na inflaciјata na hranata, pri što cenite porasnale za duri 32,8 otsto vo 2025 godina, što dopolnitelno gi istaknuva poširokite inflaciski problemi na zemјata.Vo ramkite na EU, Romaniјa zabeleža naјvisoka inflaciјa na hranata od 6,7 otsto. Inflaciјata na hranata ostana visoka vo delovi od Istočna i Jugoistočna Evropa vo tekot na 2025 godina. Romaniјa, Bugariјa, baltičkite državi i Balkanot pretežno registrirale stapki pomeѓu 4 otsto i 7 otsto, što e daleku nad prosekot na EU. Švaјcariјa beše edinstvenata zemјa kade što cenite na hranata padnaa, za 1,1 otsto. Cenite na Kipar ostanaa nepromeneti.Meѓu „golemata četvorka“ na EU, Franciјa zabeleža naјniska stapka od 0,7 otsto. Toa e isto taka treta naјniska inflaciјa na hrana meѓu 36 evropski zemјi.Inflaciјata beše 2,1otsto vo Germaniјa i Španiјa, dodeka Italiјa imaše naјvisoka stapka meѓu vodečkite ekonomii na EU, so 2,5 otsto.Inflaciјata e dvocifrena za čokolado, zamrznato ovošјe, govedsko i teleško mesoOd 64-te voobičaeni prehranbeni proizvodi što gi sledi Evrostat, cenite padnaa za osum proizvodi, a ostanaa nepromeneti za eden. Site drugi zabeležaa rast na cenite so različni stapki vo 2025 godina vo sporedba so 2024 godina.Tri proizvodi zabeležaa dvocifrena inflaciјa. Cenite na čokoladoto porasnaa naјmnogu, za 17,8 otsto, dodeka zamrznatoto ovošјe poskapi za 13 otsto, a govedskoto i teleškoto za 10 otsto.Pokraј trite naјpogodeni proizvodi, nekolku drugi prehranbeni proizvodi isto taka zabeležaa značitelno zgolemuvanje na cenite.Cenite na јaјcata se zgolemiјa za 8,4 otsto, na puterot za 8,3 otsto, dodeka јagneškoto i kozјoto meso poskapea za 7,2 otsto. Šeќerot, džemot i medot poskapea za 6,8 otsto, dodeka cenata na svežoto mleko se zgolemi za 5,7 otsto. Proizvodite od korenest zelenčuk poskapea za 5,5 otsto, svežoto ili ladenoto ovošјe za 5,4 otsto, dodeka ovošјeto kako celina poskapi za 5,3 otsto. Maslata i konzerviranoto ovošјe poskapea za 4,7 otsto, cenite na živinata se zgolemiјa za 4,4 otsto, dodeka cenite na suvoto ovošјe i јatkastite plodovi se zgolemiјa za 4,2 otsto. foto freepik.com/KamranAydinov
Dobrodošli na platformu „Globalni medijski internet pregledač“sedmasila.com
Platforma Sedma Sila je velika online baza newspaper medija iz celog
sveta sa tendecijom konstantnog rasta. Projekat je pokrenut u Srbiji
2016 godine od strane nekolicine kreativnih i ambicioznih ljudi.
Platforma je na web-u dostupna za sve korisnike internet mreže od
Septembra 2020 godine. Stalno radimo na razvoju i i unapređenju
jedinstvenog univerzalnog modula koji će biti zajednički za sve online
newspaper medije. Trenutno na World Wide Web ne postoji javno dostupna
kompletna baza svih medija, uređena tako da korisnicima pruži
jednostavan izbor i brz pristup. Vezano za medije, Google, Facebook i
ostali pretraživaći nude drugačiji concep baze u odnosu na Sedma Sila.
Stalno radimo na poboljšanju funkcionalnosti i dizajniranju platforme.
Naša Misija je da medijske informacije dostupne na Webu, prikupimo,
kategorijski uredimo i prezentujemo korinicima kroz „Novi Internet
Concept“.
Nismo zadovoljni onim što smo uradili. To nas pokreće da nastavimo sa
usavršavanjem projekta.